Jehôvove priče (Jehovah’s Witnesses – JW) so verska skupnost, ki jo je v poznih 70 letih 19. stoletja ustanovil Charles Taze Russel.
Po lastnih trditvah in podatkih iz leta 2019 je skupnost štela okrog 8,6 milijona pripadnikov iz celega sveta. Njihovo verovanje naj bi temeljilo na Bibliji (imajo tudi svoj prevod), a Biblijo tolmačijo s pomočjo svojih revij, kot so Stražni stolp (v izvirniku Watchtower, ki izhaja vsak teden), in Prebudite se (v izvirniku Awake!), ki ju zastonj delijo ljudem. Prepoznavni so tudi po svojem oznanjanju vere – prav gotovo ste že kdaj naleteli nanje na ulici ali so vam pozvonili na vrata.
Jehovove priče se srečujejo v prostorih, ki jih imenujejo kraljestvene dvorane. Kraljestvena dvorana je središče krajevne verske občine. Občine vodijo starešine, nadzorujejo pa jih okrajni nadzorniki. Beseda cerkev predstavlja njhovo organizacijo (Watch Tower Bible and Tract Society).
Prepričanja
Imajo zelo natančno razdelano versko doktrino. Ker spadajo med ne-trinitarne religije, že v osnovi niso skladni z večinsko krščansko miselnostjo. Predvsem pa so problematična določena učenja, ki so v nasprotju z Biblijo in z njimi povezane prakse, ki jih najdemo tudi v drugih denominacijah (rimokatolicizmu, protestantizmu, pravoslavcih) – običaji, tradicije in opravljanje del za ‘pridobivanje odrešitve’.
Samo Oče je vsemogočni Bog
Jehove priče ne priznavajo doktrine svete trojice, saj je v Bibliji ne najdemo direktno. Trdijo, da je samo Oče “Vsemogočni Bog” in je samo on božanski in samo on ima božanske lastnosti, kot so vsemogočnost, vsevednost, vseprisotnost in vrline v popolnosti. Za Jehove priče je Jezus prvo bitje, ki ga je ustvaril Bog, in čeprav mu v stvarstvu dajejo drugo mesto za Očetom, kljub temu ne deli Očetove narave in se zato uvršča med “mogočnega boga” (v nasprotju z vsemogočnim Bogom). Pri tem je bog pisano z malo, kar mu daje drugačen status in naravo od Očeta, podobno, kot se beseda bog (mala črka) uporablja v božanstvih poganskih mitov.
5 Če pa tako imenovani bogovi na nebu ali na zemlji obstajajo – in res obstaja veliko bogov in gospodov – 6 je vendar za nas en Bog, Oče, iz katerega je vse, mi pa zanj, in en Gospod, Jezus Kristus, po katerem je vse in mi po njem. 1 Korinčanom 8:5-6
Jezus je nadangel Mihael, torej ustvarjeno bitje
Jehove priče sklepajo, da je pred inkarnacijo Boga v meso – Jezusa, obstajala entiteta, imenovanja nadangel Mihael. Ta je bil prva kreacija, vse ostalo je nastalo preko njega.
Bibija govori o tem, da je Jezus edini rojeni sin.
Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje. Janez 3:16
Prvi človek Adam se ni rodil, je ustvarjen. Stvarjenje in rojstvo sta dve različni stvari. Prvorojenec človeštva je potemtakem prvi sin Adama, to je Kajn. Prvorojenec je tudi naziv, položaj, ki označuje avtoriteto v družini.
Jezus Kristus je umrl na kolu
Trdijo, da Jezus ni umrl na križu (dveh lesenih tramovih, ki sta položena pravokotno), temveč je z rokami nad glavo bil pribit na en sam pokončen kos lesa, imenovan “mučilni kol”. Križ je po njihovem mnenju izposojen iz poganstva, zaradi česar zanje njegova uporaba v bogoslužju predstavlja žalitev do Boga.
Informacijo o križanju na kolu zelo radi delijo. Eden od razlogov je morda tudi ta, da s tem marsikoga šokirajo, ker to prvič sliši. Obstaja velika možnost, da vas s tem impresionirajo, vzpostavijo avtoriteto in vodijo pogovor v željeno smer.
V Bibliji ne najdemo ničesar o tem, verjetno gre za napačen prevod.
Pekel ne obstaja
Sveto pismo jasno uči, da čakajo nevernike, ki zavračajo Boga, muke v večnosti – najprej v peklu, nato v večnem ognju. To Jehove priča zavestno zavračajo, trdijo, da je nerazumno in nepravično, v neskladju z ljubečim Bogom in da je laž, ki jo je kristjanom vsilil Satan.
V Bibliji jasno beremo o peklu.
Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu ›raká‹, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče ›norec‹, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! Matej 5:22
Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Matej 25:41
Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu.‹ Luka 16:24
Duša ni nesmrtna, vstajenje ne obstaja
Jehove priče ne verjamejo v nesmrtnost duše, zato zanje tudi vstajenje ne obstaja. Verjamejo, da ko ljudje umrejo, nehajo obstajati. Če so vstajeni, so enostavno ponovno kreirani na podlagi spomina našega stvarjenja, ki ga ima Bog in postanejo duhovna bitja.
Božje pravo ime je »Jehova« (יהוה)
Jehove priče vstrajajo, da je Boga potrebno nazivati z njegovim Božjim imenom, za katerega trdijo, da je “Jehova”. Neuporaba zanje kaže na pomanjkanje spoštovanja in nevednost vernikov, saj je Božje ime zlahka prepoznavno in bi ga bilo treba uporabljati.
“Jehova” (Jehovah) ni Božje ime in je rezultat napake.
V izvirnem hebrejskem jeziku je Božje ime, kot je bilo razodeto Mojzesu pri gorečem grmu, prevedeno kot YHWH – ali Jahve, kar pomeni »Jaz sem«. Stara hebrejščina je bila soglasniški jezik (brez samoglasnikov). Iz spoštovanja do Boga zvesti Judje niso niti izgovorili njegovega imena, zato so pisarji, ko je bilo v svetopisemskih zvitkih zapisano YHWH, zapisali oznake za samoglasnike a-o-a za besedo adonai (»Gospod«) neposredno nad YHWH, da bi, kdorkoli bi bral zvitek, vedel reči adonai in ne Jahve. Te samoglasnike so pomotoma vrinili med YHWH (YaHoWaH) in dobili ime Jehova.
Edini veljaven prevod je NWT
Prevod Novi svet (v izvirniku NWT – New world translation).
Trdijo, da je njihov prevod edini pravi prevod Svetega pisma. Težava prevoda je, da je pristranki, saj pokvari nekatere ključne doktrinalne odlomke kot npr. Janez 1:1.
V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Janez 1:1 (CHR)
In the beginning was the Word, and the Word was with God, and the Word was a god. Janez 1:1 (NWT)
Z malo črko (a god), s čimer pokažejo, da Jezus ni kot Oče.
Druga težava prevoda je, da nikoli niso identificirali članov odbora za prevajanje, kar postavlja pod vprašaj njihovo strokovnost, poznavanje izvirnika in jezikov, pooblastil in podobno. Po neuradnih podatkih naj bi odbor predstavljalo pet moških, od katerih se je le eden dve leti izobraževal v grščini (v navadni in ne v svetopisemski).
Napoved Jezusovega prihoda in bitke pri Harmagedonu
Jehove priče so zelo nagnjeni k napovedovanju datumov za Harmagedon, zadnjo bitko med silama dobrega in zla, ki se bo zgodila ob koncu človeške zgodovine po 1000 letni vladavini Jezusa Kristusa. Pri širjenju svoje vere povdarjajo, da je Harmagedon neizbežen, s čimer si prizadevajo pridobiti prevržence tako, da jih prestrašijo v svoje kraljestvene dvorane.
Leta 1879 so govorili o tej bitki, kot da že poteka, nato da je tik pred vrati. Uradno so jo napovedali v letih 1914, 1915, 1918, 1925 in 1975. Ta podatek nam enostavno ni na voljo kot nam pravi Jezus v Mateju 24.
Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam. Matej 24:36
Pred bitko so napovedovali Jezusov prihod, a ker se to ni zgodilo, so svojo izjavo spremenili v smisli, da je že prišel, le da je neviden.
Biblija je glede tega jasna: videlo ga bo vsako oko!
Tedaj se bo pojavilo na nebu znamenje Sina človekovega in tolkli se bodo po prsih vsi rodovi na zemlji. Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z močjo in veliko slavo. Matej 24:30
Samo Jezus ni dovolj za odrešenje
Za Jehove priče odkupnina, ki jo je dal za nas Jezus Kristus, ne zagotavlja neskončnega življenja ali blagoslova nobenemu človeku. Za odrešenje so nujne štiri zahteve: poznavati Boga in Jezusa Kristusa (po njihovem tolmačenju), ubogati Božje zakone, pripadati njihovi organizaciji, biti njihov aktivni in zvesti promotor. Slednje zahteva predajati njihova gradiva (revije), hoditi od vrat do vrat (minimalno 10 ur na teden ob redni službi).
Biblija je jasna, da odrešitev ne pride po delih, temveč z vero.
Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. 9 Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil. Efežanom 2:8-9
10 Božjih zapovedi
Dosledno je potrebno spoštovati celotno Sveto pismo, tudi deset Božjih zapovedi v originalni obliki: prepovedano je čaščenje podob, uboji, kraja, prešuštvo, …
Zavračanje tuje krvi
Verjamejo, da ni dovoljeno sprejeti v svoje telo krvi – niti skozi usta niti skozi žile. Zato zavračajo krvno transfuzijo, vendar sprejemajo nekatere alternative ali brezkrvne nadomestke.
Spoštovanje človeških zakonov
So prepričanja, da je treba spoštovati človeške zakone, če le niso v nasprotju z Božjimi zapovedmi. Bog je dal človeku oblast.
Krst le za odrasle
Veljaven je samo krst odraslih ljudi, saj se le ti lahko sami odločijo. Potrebno ga je izvesti s popolno potopitvijo v vodo. Tak krst pogosto organizirajo kot množično prireditev.
Oznanjanje Božje besede
Oznanjevanje Božje besede in resnice je zanje temeljna dožlnost vsakega vernika, zato intenzivno širijo svoj nauk od vrat do vrat.
Zavračanje ekumenizma
Prepričani so, da vse ostale vere ne ravnajo v skladu z besedami iz Svetega pisma, zato je dialog z njimi nemogoč in zavračajo ekumenizem (gibanje za poenotenjene vseh kristjanov – kar je vredu, ker ekumenizem ni).
Izobčanje bivših članov
Člana, ki izstopi iz skupnosti ali jo javno kritizira, socialno popolnoma izobčijo in ga poskušajo diskreditirati, saj je po njihovem verovanju heretik. V številnih deželah (tudi v Sloveniji) zato obstajajo skupine bivših članov, ki pomagajo pri izstopu iz skupnosti Jehovovih prič.
Služenje vojaškega roka, himne in volitve
Verjamejo, da je njihova pripadnost namenjena le Bogu, zato ne stojijo ob petju himne, ne volijo in služijo vojaškega roka.
Le njihova gradiva
Člani ne smejo pridobivati informacij iz nobenih drugih virov. Če se jim pokažejo gradiva, ki niso njihova, jih pogosto niti ne pogledajo. Organizacija jih taktično programira, da so zelo skeptični.
Druženje le med člani
Članom svetujejo, da se naj družijo le z ostalimi člani, zunanji ljudje predstavljajo grožnjo in slab vpliv. Na ta način jih tudi varujejo, da ne bi prišli do resnice.
Ne praznovanje praznikov
Ne praznujejo večino praznikov, ki ne častijo ljudi, ki niso Jezus. To vključuje rojstni dan, materinski dan, valentinovo. Ne praznujejo praznikov, ki imajo poganske korenine (noč čarovnic, božič, velika noč).
Kaj lahko pričakujete, če pridejo trkat na vrata?
Če jim seveda odprete, boste najverjetneje dobili gradiva (revijo Stražni stolp), citirali bodo veliko verzov iz Bibilje izven konteksta. Pojdite na verz skupaj z njimi in ga preberite v kontekstu in jasno boste videli, da se ne navezuje. Če jim pustite, da nadaljujejo, bodo skakali iz verza na verz in se boste hitro izgubili, ker bodo podali preveč različnih informacij. Najbolje je, da jih enostavno ustavite in se lotite specifičnega verza. Preberite nekaj verzov pred in nekaj verzov za citiranim verzom lepo mirno in počasi. Pogosto bodo omenili kol namesto križa, spraševali vas bodo za vaše mnenje o nebesih, povedali vam bodo, da se Boga kliče Jehova, sicer vas ne bo slišal, še manj uslišal.
Nadzirajte pogovor, ne pustite, da zamenjajo temo. Bodite prijazni. Odločite se, o čem boste govorili, izberite eno temo, vendar je dobro, da jo dobro naštudirate in se pripravite vnaprej. Če odtavajo drugam, jih ustavite in se vrnite nazaj. Vse ostalo lahko pride kasneje, drugič ipd. Morate vztrajati!
Jehove priče, še posebej ti, ki so pri njih od otroštva, ne poznajo drugega. Če jim boste pokazali razpoko v njihovi doktrini, se jim morda posveti in lahko pridejo do resnice. Vendar je pri tem potrebno veliko potrpežljivosti. Če odkrijejo, da se jim je vsa leta lagalo, ponavadi zapustijo organizacijo. Zaradi vsega tega ne verjamejo ničesar več in tako obstaja nevarnost, da zavržejo edino resnico, ki vodi v večno življenje.
