Judovstvo ali judaizem je staro okoli 4000 let in velja za najstarejšo monoteistično religijo. Judje verjamejo, da obstaja samo en Bog, ki je z njimi sklenil zavezo – ali poseben dogovor. Bog vernikom sporoča prek prerokov in nagrajuje dobra dela, hkrati pa kaznuje zlo.
Izvor judovske vere je razložen v celotni Tori. Glede na besedilo se je Bog najprej razodel Hebrejcu Abrahamu, ki je velja za očeta judovstva. Judje verjamejo, da je Bog z njim sklenil posebno zavezo, da s svojimi otroci ustvari velik narod. Abrahamov sin Izak in njegov vnuk Jakob sta postala tudi osrednji osebnosti v starodavni judovski zgodovini. Jakob je prevzel ime Izrael, njegovi potomci pa so postali znani kot Izraelci. Po več kot tisoč letih po Abrahamu je prerok Mojzes popeljal Izraelce iz Egipta, potem ko so bili več sto let zasužnjeni. Po svetih spisih je Bog Mojzesu na gori Sinaj razodel svoje zakone, znane kot deset zapovedi.
Starodavni jezik judovskega ljudstva je hebrejščina, ki je tudi jezik izbire za molitve in uradni jezik Izraela. Danes po vsem svetu živi skoraj štirinajst milijonov Judov. Približno polovica jih živi v ZDA, četrtina živi v Izraelu, četrtina pa je še vedno raztresenih po Evropi, Rusiji, Južni Ameriki, Afriki, Aziji in drugih severnoameriških in bližnjevzhodnih državah. Vsakdo, rojen judovski materi, velja za Juda.
Večina Judov (z izjemo nekaj skupin) verjame, da njihov Mesija še ni prišel – ampak nekega dne bo.
Judovski templji
Okoli leta 1000 pred našim štetjem je kralj David vladal judovskemu ljudstvu. Njegov sin Salomon je zgradil prvi sveti tempelj v Jeruzalemu, ki je postal osrednji kraj čaščenja Judov. Kraljestvo je razpadlo okoli leta 931 pr.n.št., judovsko ljudstvo pa se je razdelilo v dve skupini: Izrael na severu in Juda na jugu. Nekje okoli leta 587 pr. n. št. so Babilonci uničili prvi tempelj in poslali številne Jude v izgnanstvo. Drugi tempelj je bil zgrajen približno leta 516 pr.n.št., leta 70 so ga uničili Rimljani. Uničenje drugega templja je bilo pomembno, saj Judje niso imeli več glavnega mesta za zbiranje, zato so se preusmerili na čaščenje v lokalnih sinagogah (judovske bogoslužne hiše, v katerih potekajo molitve, poučevanja in razne skupne aktivnosti).
V pričakovanju je tretji tempelj, katerega bo po mnenju večine Judov zasedel Mesija, ki to ne bo!
Pisni temelji
Tanakh
Sveta knjiga judovstva se imenuje Tanakh, ki je hebrejska Biblija (Stara zaveza). Tanak je sestavljen iz treh odsekov: Torah, Nevi’im in Ketuvim. Tora predstavlja prvih 5 knjig Stare zaveze. Napisana je v hebrejščini in je v obliki dveh rol, zvitkov. Vsebuje 613 zapovedi, ki jih je Bog dal Mojzesu in jih mora poznati vsak veren Jud že kot otrok. Zunanjost Tore je običajno zelo lepo okrašena. Berejo jo s kazalom, da se ne bi dotikali besedila ali ga umazali. Preostali del Tanaka vsebuje razne prerokbe, pesnitve, zgodovinske knjige ipd.
Kabala
Kabala je nauk oz. knjiga s filozofsko vsebino iz srednjega veka, katere preučevanju se nekateri posvetijo celo življenje. Predstavlja in zajema bolj mistični del judovstva, ki na nenavaden in filozofski način razlaga nauke, obrede in simbole judov. Danes je izredno popularna v Hollywoodu.
Kabala je v hudem nasprotju z Bibiljo. Ključnim biblijskim osebam Stare zaveze dodaja posebna mistična znanja in zasluge za stvari, ki jih je izvedel Bog (npr. za razprtje Rdečega morja so odgovorni visoko duhovno razviti posamezniki, ki so izrekali magične besede). Kabala predstavlja skrivno in okultno znanje, ezoterično razlago nastanka Zemlje in vesolja (kabalistično drevo življenja), Bog je neoseben (energija, ki ima moški in ženski princip), spominja na hinduizem. Preproste stvari zavija v komplicirane, ponuja različne tehnike zdravljenja, meditacije. Ključne besede: portal, svet Luči, svetloba, kanal, energija, aura, energetski centri, čakre, Ketter,…
Božja resnica je na voljo vsakomur, ni skrita. Napisana je tako, da jo lahko vsak razume, če le odpre srce Jezusu.
Talmud
Talmud predstavlja še eno pomembno besedilo v judovstvu. Začetki nastajanja segajo v obdobje 70 let suženjstva Judov pod Babilonci, končan pa je bil med 3. in 5. stoletjem našega štetja. Je knjiga judovske zakonodaje. Gre za obsežno zbirko razprav in komentarjev o pravu, zgodovini, filozofiji, etiki in o tem, kako naj Toro razlaga na tisoče rabinov. Ima več kot 10 milijonov besed, zaradi česar velja za eno najkompleksnejših verskih besedil na svetu.
Prazniki, pojmi in simboli
Judje štejejo leta od stvaritve sveta in so trenutno v 5782. letu, ki se je začelo 29. septembra 2021 in se bo končalo 18. septembra 2022. Koledar je izračunan iz luninih men, zato je leto za približno enajst dni krajše od sončnega leta. Leto ima dvanajst mesecev, ki so dolgi od 29 ali 30 dni. Če je potrebno , se lahko doda še trinajsti mesec. Prazniki zato niso vedno na isti dan v letu in jih je treba izračunati za vsako leto posebej. Vsi judovski prazniki imajo trojno razsežnost: spomniti hočejo na kakšno kmečko ali naravno dogajanje, kakšen zgodovinski dogodek, imajo pa tudi verski pomen.
Roš hašana je judovsko Novo leto, proslavljanje stvaritve sveta, po našem koledarju nekje septembra ali oktobra. Desetdnevno obdobje premišljanja in duhovne obnove se zaključi na Spravni dan (Jom Kipur), za katerega je značilno trobljenje na ovnov rog – šofar. Na ta dan se vsi odrasli Judje postijo in preživijo nekaj časa v sinagogi – judovski bogoslužni hiši – zaradi odpuščanja grehov, tudi tisti, ki niso verniki, da izpričajo judovsko pripadnost.
Sukot (praznik kolib) je sedemdnevni kmečki praznik, kjer si v spomin na tavanje iz Egipta zgradijo kolibe in v njih nekaj dni preživijo. Hanuka (praznik luči) je osemdnevni zgodovinski praznik, ko so Judje izganli tujce iz templja. Oljenka na na osemkrakem svečniku je gorela 7 dni, čeprav je bilo olja za en dan. Decemberski praznik zaradi obdarovanja otrok spominja na Miklavž ali Božič.
Pesah (Pasha) je zgodovniski praznik, ki se praznuje sedem ali osem dni marca ali aprila v spomin na odhod Judov iz Egipta. V tem času je prepovedano uživanje kvašenega kruha (simbol stiske in pomanjkanja), prva dva dni potekata pashalna večerja, ki je strogo ustaljen obred (posvečenje vina in nekvašenega kruha, blagoslovi, branje Tore, razlage, petje ipd.
Šauvot (praznik tednov ali binkošti) se praznuje petdeset dni po drugi pashalni večerji v spomin, ko je bila Judom izročena Tora (7 tednov po izhodu iz Egipta). Na dan se preberejo zapvedi (613), ki so jij Judje dolžni spoštovati. Purim (praznik usod) je judovski pust, kjer se Judje (predvsem otroci) našemijo, zanj je značilno obilno praznično kosilo. V spomin na čas, ko je mlada Ester odvrnila kralja, da bi na željo njegovega vezirja vsi Judje morali umreti.
Rabin je judovski verski voditelj, izobražen učenjak in tolmač judovske zakonodaje. Tora in judovski zakon so določali posebna prehranska pravila, imenovana košer. Danes se mnogi Judje še vedno “držijo košerja” in se držijo teh pravil. Zelenjava, sadje, zrna in oreški so košer, vendar mora biti meso žival, ki “žveči žlebo in ima razcepljeno kopito”, kot so krave in ovce. Prašiči, zajci, školjke, ujede in ribe brez plavuti in lusk, kot so morski psi, niso košer. Tudi živali je treba zaklati na poseben način, ki je human.
Bar in Bat Mitzvah prirejata starostne slovesnosti za dečke in deklice. Praznujejo se, ko fant ali deklica dopolnijo 13. rojstni dan in “postanejo” bar ali bat mitzvah ter se štejejo za starost verske dolžnosti in odgovornosti.
DAVIDOVA ZVEZDA (Magen David)
uvedena v 17.stoletju kot simbol Judov
HANUKIJA
devetkraki svečnik – spomin na obnovo in ponovno vzpostavitev delovanja jeruzalemskega templja v 2. stol pr. n. št.
MENORA
najstarejši simbol Judov na podlagi podob Salomonovega templja, predstavlja 7 dni v tednu
TEFILIN
škatlica, v kateri so zvitki vrstic iz Tore, ki jo povežejo na glavo (čelo) in pasom okrog roke – da častijo Boga z glavo in srcem
MEZUZA
mini zvitek z odlomki iz Tore na vratih, predstavlja verno družino
KIPOT – JUDOVSKA KAPA
tradicionalno nosijo moški, da pokrijejo glavo – ortodoksni vedno, ostali pa med molitvijo, obiskovanjem sinagoge ali drugih obredov
Judovske verske ločine
V judovstvu obstaja več sekt, ki vključujejo:
Ortodoksno judovstvo: Ortodoksni Judje so običajno znani po strogem spoštovanju tradicionalnih judovskih zakonov in obredov. Večina na primer verjame, da šabat ne bi smel vključevati dela, vožnje ali ravnanja z denarjem.
Ortodoksni judaizem je raznolika sekta, ki vključuje več podskupin, vključno s hasidskimi Judi. Ta oblika se je začela v 18. stoletju v Vzhodni Evropi in ima drugačne vrednote kot tradicionalni ali ultraortodoksni judaizem. Hasidski Judje poudarjajo mistično izkušnjo z Bogom, ki vključuje neposredno občestvo z molitvijo in čaščenjem. Chabad je dobro znano ortodoksno judovsko, hasidsko gibanje.
Veliko ortodoksnih Judov že od obdobja srednjega veka prakticira Kabalo. Po njihovih trditvah intimno razumevanje in obvladovanje kabale človeško duhovnost približuje bogu, posledično pa človeku omogoči večji vpogled v skrivnosti božjih stvaritev.
Reformsko judovstvo: reformno judovstvo velja za liberalno kategorijo vere, ki ceni etične tradicije pred strogim spoštovanjem judovskih zakonov. Privrženci spodbujajo progresivne ideje in prilagajanje. Večina Judov, ki živijo v Združenih državah, sledi reformnim judovskim tradicijam.
Konservativno judovstvo: Mnogi ljudje menijo, da je ta oblika judovstva nekje vmes med ortodoksnim in reformnim judovstvom. Konservativni Judje običajno spoštujejo tradicije judovstva, hkrati pa dopuščajo nekaj modernizacije.
Rekonstrukcijsko judovstvo: Rekonstrukcionizem sega v leto 1922, ko je Mordecai Kaplan ustanovil Društvo za napredek judovstva. Ta sekta verjame, da je judovstvo verska civilizacija, ki se nenehno razvija.
Humanistično judvstvo: rabin Sherwin Wine je ustanovil to denominacijo judovstva leta 1963. Humanistični Judje slavijo judovsko zgodovino in kulturo brez poudarka na Bogu.
Čeprav obstajajo različne denominacije judovstva, se mnogi Judje ne identificirajo z določeno klasifikacijo in se preprosto imenujejo Judje.
Zavračanje Jezusa kot Mesijo
Judje so resnično izbrano Božje ljudstvo, kar je jasno razvidno skozi celo Biblijo (Staro in Novo zavezo), ki so jo v celoti napisali Judje. Za razliko od vseh drugih ponarejenih religij Judje niso brali napačne knjige, ampak je preprosto niso dokončali. Zavrnili so Jezusa kot Mesijo, zaradi česar so v veliki nevarnosti.
1 Janez 2:22
Judje so bili priča čudežem, ki jih je izvajal Jezus. Zaradi svojega ponosa in okamenelega srca so njihovi voditelji iskali načine, da bi ga obsodili.
37 Čeprav je vpričo njih storil toliko znamenj, niso verovali vanj, 38 da se je izpolnila beseda, ki jo je izrekel prerok Izaija: Gospod, kdo je veroval našemu oznanjevanju, in Gospodova roka, komu se je razodela? 39 Verovati niso mogli zato, ker je, kakor je Izaija dejal na drugem mestu, 40 oslepil njihove oči in zakrknil njihovo srce, da ne bi z očmi videli, da ne bi v srcu razumeli in se spreobrnili in da bi jih jaz ne ozdravil. 41 To je povedal Izaija, ker je videl njegovo slavo in je spregovoril o njem. 42 Vendar jih je bilo tudi med voditelji mnogo, ki so začeli verovati vanj, toda zaradi farizejev tega niso priznavali, da jih ne bi izobčili iz shodnice. 43 Bolj so namreč ljubili človeško slavo kakor Božjo slavo. 44 Jezus je zaklical in rekel: »Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal. 45 Kdor vidi mene, vidi tistega, ki me je poslal. 46 Jaz sem prišel kot luč na svet, da nihče, kdor veruje vame, ne ostane v temi. 47 Če kdo sliši moje besede in se po njih ne ravna, ga ne sodim jaz, ker nisem prišel, da bi svet sodil, ampak da bi ga rešil. 48 Kdor mene zaničuje in ne sprejema mojih besed, ima nad seboj sodnika; beseda, ki sem jo govoril, ta ga bo sodila poslednji dan. 49 Kajti nisem govoril sam od sebe, temveč Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim, 50 in vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je povedal Oče.«
Janez 12:37-50
Marko 7:6-7
Veliko prerokb o Jezusu, med njimi tudi njegovo smrt, je opisoval Izaija, prerok Stare zaveze. Vse prerokbe o Jezusu so se izpolnile, razen njegove vrnitve. Ta se bo zgodila ob koncu časa, ko ga bo videlo vsako oko. Judje bi le morali analizirati te prerokbe in njihovo izpolitev v Novi zavezi.
Več o prerokbah Stare zaveze o Jezusu si lahko preberete tukaj.
Apostolska dela 4:10-12
Pred dvema tisočletjema so Judje križali svojega pravega Mesijo, Jezusa Kristusa, ki ga je Bog poslal, da bi odkupil narod in vzpostavil svoje pravično kraljestvo. Niso pričakovali, da bo Bog poslal svojega Sina kot krotkega in ponižnega Mesijo, ki je oznanjal milost in resnico, odpuščal grešnikom, vključno s pogani, in jih osvobodil suženjstva greha. Namesto tega so pričakovali posvetnega, bogatega, malikovalskega kralja, kot je bil Salomon ali vojskovodjo, kot je bil David, ki bi jih rešil pred nadvlado Rima in povrnil Izraelu nekdanjo slavo ter vojaško moč na svetu.
Mesijo so “spregledali”, zato ga še vedno pričakujejo. Vendar bodo sprejeli naslednjega kot jim je dejal Jezus:
Janez 5:43
Pričakujejo “mesijo” iz Danielove vizije, torej napačnega, saj je Jezus že prišel. Niso pa uvideli, da bo Mesija prišel dvakrat – prvič s ponižnostjo in svarili, drugič pa z železno palico in sodbo.
Odrešitev je edino v Jezusu Kristusu
Biblija daje jasno sporočilo, da je Bog na zemljo poslal svojega sina Jezusa Kristusa, da odreši človeštvo.
Izaija 43:11
21 Oznanite in predložite, posvetujte se skupaj: kdo je to dal slišati oddavnaj, od tedaj oznanil? Mar ne jaz, Gospod, saj razen mene ni Boga, pravičnega Boga in rešitelja ni poleg mene. 22 Obrnite se k meni in rešite se, vsi konci zemlje, kajti jaz sem Bog in drugega ni.
Izaija 45:21-22
Luke 2:11
Janez 4:25-26
Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.
Janez 3:16
Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.
Janez 14:6
Judovstvo ni le Stara zaveza, je religija, ki temelji na komentarjih in razpravah, ki jih učijo rabini, da je Bog skupaj s pisanim zakonom na gori Sinaj dal tudi ustni zakon, ki je bil izročen z več tisočletnimi olepšavami.
Judje živijo v svojem prepričanju, vendar bo prišel čas, ko bodo tudi sami spregledali. Jezus je judovskemu verskemu voditelju Nikodemu dejal, da mora biti ponovno rojen, če želi vstopiti v Božje kraljestvo.
Janez 3:3
Tudi apostol Pavel je bil Jud in strogi zagovornik judovskih praks. V svojem času je preganjal in pobijal kristjane. Nekega dne se mu je na poti pojavil Jezus v obliki sijočega žarka. Po razodetju se je Pavel spreobrnil in postal največja priča Jezusa ter goreči zastopnik evangelija. Napisal je skoraj polovico Nove zaveze – 13 knjig.
Rimljanom 10:13
Judovstvo in krščanstvo imata skupne korenine, ki so zapisane v Stari zavezi. Bog je človeštvu namenil celotno Biblijo, ne le Stare zaveze. S prihodom Jezusa, ki so ga napovedovali tudi sami, so se zaključili darovalni obredi, in z največjo žrtvijo – Jezusom – ter njegovim vstajenjem nam je Bog poslal Svetega duha. V veljavo je prišla Nova zaveza, ki predstavlja dopolnitev in nadgradnjo Stare zaveze. Judje zaradi zakrknjenih src in strahu pred izgubo svojega ugleda Jezusa niso sprejeli. Še danes je tako, čeprav se jih vedno več prebuja. Za vstop v večno življenje bodo morali sprejeti Boga v celoti in se pokoriti.
