Ogledali si bomo nekatera prepričanja in prakse rimokatoliške cerkve, ki očitno nasprotujejo Bibliji.
Vera v Jezusa Kristusa je premalo
Za rimokatolike sama vera ni dovolj, da bi lahko bili odrešeni. Zanimivo je tudi, da ustanova določa, kdo bo odrešen, medtem ko je to Božja volja. Oseba mora opraviti posebne obrede, imenovane zakramenti, ki jih institucija nalaga. Ti so krst ob rojstvu, obhajilo (prejemanje evharistije) in birma. Zakramenti so zanje ključni za prejemanje in delovanje svetega duha. Poleg tega mora oseba opravljati zaslužna dela in se pred smrtjo pokoriti.
Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Janez 3:16
Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Janez 3:18
9 Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. 10 S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja. Rimljanom 10:9-10
8 Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. 9 Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil. Efežanom 2:8-9
Čaščenje device Marije
Rimokatoliki častijo devico Marijo kot Božjo mater – v smislu kot mati Boga. To je star koncept poganskega čaščenja.
Prav gotovo je bila Marija posebna ženska, saj jo je Bog izbral, da je rodila Jezusa. Toda bila je le človek, zato je ne smemo povzdigovati, jo častiti in k njej moliti.
Zanimivo, kako je Jezus reagiral, ko je neka ženska blagoslavljala Marijo.
27 Ko je to govoril, je neka žena iz množice povzdignila glas in mu rekla: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« 28 On pa je rekel: »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo.« Luka 11:27-28
Rimokatoliki verjamejo, da Marija po Jezusovem rojstvu ni imela spolnih odnosov, kar bi pomenilo, da Jezus ni imel bratov ali sester. To seveda ne drži. Ni je spoznal, dokler ni rodlia sina, potem jo je spoznal – spoznati pomeni imeti splolni odnos.
24 Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi 25 in ni je poznal, dokler ni rodila sina; in imenoval ga je Jezus. Matej 1:24-25
55 Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegovi materi ime Marija, njegovim bratom pa Jakob, Jožef, Simon in Juda? 56 In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Od kod torej njemu vse to?« Matej 13:55-56
Papež uči, da je Marija posrednica med Bogom in človekom. Kaj pravi na tole Biblija?
Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, 1 Timotetju 2:5
Eden pomembnejših praznikov, ki ga pripadniki rimokatoliške cerkve praznujejo, je Marijino vnebovzetje, o katerem Biblija ničesar ne pove.
Maša in evharistija
Do leta 1965 je rimokatoliška cerkev večino ceremonij opravljala v latinskem jeziku, ki ga preprosti ljudje niso razumeli. Od tedaj so obredi v materinem jeziku. Na mašah duhovnik pridiga predvsem o morali in le redko opozarja ljudi na nevarnosti greha in poteh, ki vodijo v pogubo. In teh je veliko! Ponavadi prebere nekaj biblijskih verzov, določene pa skupaj z množico, ki jih zna na pamet.
Vedno se izvaja ritual, imenovan evharistija, ki ga ljudje poznajo po tem, da se zaužije hostija. Na videz deluje kot magični trik z zlatim kelihom, vinom in krpo, kjer duhovnik prikliče Jezusa iz nebes v košček kruha in vino . Kruh in vino postaneta dejansko Jezusovo telo (nauk transubstanciacije). Dobesedna razlaga Luka 22.
19 In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« 20 Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas. Luka 22:19-20
Rožni venec in ponavljajoča molitev
Rimokatoliki bolj častijo Marijo kot Jezusa Kristusa in jo prosijo, da usliši njihove molitve. To nam jasno ponazarjajo tudi kroglice rožnega venca, kjer je le 6 kroglic namenjenih molitvi Oče naš (ki jo dejansko najdemo v Bibliji), 53 pa molitvi Zdrava Marija, ki je delo človeka.
Rožni venec služi kot pripomoček in kazalo pri molitvi. Zdi se, da je to jasen znak za naučeno in generično molitev, ki Bogu ni všeč.
Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Matej 6:7
Ideja molitve s kroglicami je sicer stara praksa in jo najdemo pri džainizmu, hinduizmu, islamu in budizmu.
Celibat za duhovnike in škofe
Leta 1079 je celibat za duhovnike in škofe prvič uveljavil papež Gregor VII. Pred tem časom so se duhovniki lahko poročali. Biblija nikjer ne omenja, da bi moralo biti tako. Pavel v pismu Timoteju razlaga, kakšen mora biti škof.
2 Zato mora biti škof brez graje, mož ene žene, trezen, razumen, urejen, gostoljuben, zmožen za poučevanje; 1 Timoteju 3:2
Celibat je eden od vzrokov za veliko škandalov znotraj rimokatoliške cerkve.
Razglasitev svetnikov
Rimokatoliška cerkev ima prakso, da določene posameznike, ki so predano služili instituciji, razglasi za ‘svetnike’. To pomeni, da so sprejeti v nebesa. Tega ne more storiti noben človek.
Sodi lahko le Bog!
Peter je skala, prvi papež in odpira vrata v nebesa
Rimokatoliška cerkev pravi, da je Jezus postavil Petra za prvega papeža, kar zgradijo iz verza Matej 16. Skala je Bog. Peter nikoli ni bil papež, škof, jasno pa ni niti ali je sploh bil v Rimu.
Jaz pa ti povem: ›Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Matej 16:18
To je bil odziv Jezusa na Petra, ko je Jezus spraševal apostole, kdo mislijo, da je. In Peter je dejal, da je Mesija, Sin živega Boga. Jezus je v Petru je videl pravega duha.
Nadalje rimokatoliki verjamejo, da lahko sledijo celi nepretgrani liniji papežev vse do Petra, ki jim predstavlja pravo cerkev.
Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹« Matej 16:19
Jezus govori Petru, da mu bo dal ključe nebeškega kraljestva, zato je v umetnosti in ljudski kulturi pogosto upodobljen pred nebeškimi vrati. Skoraj dobesedno tolmačijo verze Mateja.
Malikovanje
Rimokatoliki se redno priklanjajo idolom, ikonam in podobam Jezusa, Marije, apostolov in raznim svetnikom, jim poljubljajo noge in molijo k njim. To pogosto zanikajo.
Papež je izbrisal drugo od desetih zapovedi, da so lahko pri čaščenju uporabljali kipe in podobe. Deseto zapoved o hrepenenju so razdelili na dve zapovedi, da bi jih lahko še vedno imeli deset. Več o tem tukaj!
Čašenje in molitve predmetom so stare poganske prakse. Biblija uči, da lahko molimo le k Jezusu ali Očetu, Jezus je edini posrednik med nami in Bogom.
Čaščenje mrtvih
Rimokatoliki pogosto molijo tudi za mrtve. Biblija jasno uči, da vsi umrli ljudje, čeprav so zavestni v duhovnem svetu, ne morejo ničesar vedeti, kaj šele slišati molitve. Molitev je namenjana živim, možnost spreobrnjenja obstaja do smrti, potem nas čaka sodba glede na življenje, ki smo ga imeli.
Pogosta praksa je čaščenje umrlih ‘svetnikov’ in njihovih relikvij. Balzamirana trupla so postavljena v krsto ali vitrino in dana ljudem na ogled. Ob tem ponavadi izvajajo obrede. Enako počnejo pravoslavci.
Krst in izvirni greh
Rimokatoliki verjamejo, da ljudje ob rojstvu prejmemo izvirni greh, to je greh od Adama naprej, zato smo duhovno obsojeni na pogubo. Zaradi tega krstijo dojenčke. Krst je zavestna odločitev, česar dojenček ne dojame.
Če želimo biti krščeni, moramo verjeti s polnim srcem in se izpokoriti. Ali je to sploh možno pri dojenčkih?
Biblijo berejo in razumejo le duhovniki
Rimokatolike učijo, da lahko samo duhovniki razumejo Biblijo, česar navadni ljudje brez pomoči duhovnikov ne zmorejo. Če pa že berejo, jim pomagajo pri ‘interpretaciji’.
Glavni cilj v ozadju je, da bi ljudi odvrnili od resnice, zato jih hranijo z raznimi molitveniki, zgodbami, moralo in rituali.
Spoved
Koncept priznavanja greha duhovniku je rimokatoliška tradicija in je v Bibliji ne bomo našli.
Razlaga rimokatolika glede spovedi je ponavadi taka, da je izrekanje greha na glas tretji osebi težje in zato toliko bolj osvobojajoče. Toda, a smo se na ta način resnično pokorili?
Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen. 1 Janez 1:9
Da priznamo greh in se pokorimo, ne potrebujemo nobenega posrednika (kot npr. duhovnika ali device Marije), temveč le Boga. Bog je zvest in pravičen, odpušča naše grehe, kakor mu jih izpovedujemo. Edini posrednik med nami in Bogom je Jezus Kristus.
Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, 1 Timoteju 2:5
Papež ima avtoriteto Jezusa
V rimokatolicizmu je najvišja avtoriteta — poleg morda Boga samega — tako imenovani Kristusov vikar, papež, ki je vrhovni poglavar rimokatoliške cerkve. Ko govori s papeško avtoriteto (ex cathedra), je papež nezmotljiv glede vere ali morale, ki ji mora slediti vsa cerkev. S svojimi izjavami lahko na novo definira in celo nadomesti svetopisemski nauk. Mnogi papeži so to avtoriteto uporabljali skozi stoletja, dodajali in odvzemali Bibliji.
Ničesar ne dodajajte besedi, ki vam jo zapovedujem, in ničesar ji ne odvzemajte, da boste izpolnili zapovedi Gospoda, svojega Boga, ki vam jih zapovedujem! Devteronomij 4:2
18 Vsakomur, ki posluša preroške besede, ki so v tej knjigi, izjavljam: če bi jim kdo kaj dodal, ga bo Bog udaril z nadlogami, ki so opisane v tej knjigi. 19 Če pa bi kaj odvzel od besed, ki so v tej preroški knjigi, bo Bog odvzel njegov delež pri drevesu življenja in pri svetem mestu, ki sta opisani v tej knjigi. Razodetje 22:18-19
Obstoj vic
Rimokatoliki verjamejo, da gre vernik po smrti v poseben kraj, imenovan vice, da se očisti še neočiščenih grehov preden gre v nebesa. Tega ne najdemo v Bibliji.
Jezus je umrl za naše grehe in vsakega, ki vanj verjame s polnim srcem, tako tudi očistil.
Ali lahko pričakujemo, da bomo v katoliški cerkvi našli vernike?
Rimokatoliška cerkev predstavlja lažni evangelij, ki ljudi ne more popeljati v neskončno življenje. Zakaj bi se pravi vernik odločil ostati v cerkvi, ki uči lažni evangelij? To ne bi bilo nič drugače kot vernik, ki obiskuje mormonsko cerkev, cerkev Jehovovih prič ali katero koli drugo lažno cerkev. Zakaj bi vernik bival v cerkvi, ki uči in verjame v tisto, kar je v nasprotju z Božjo besedo?
Nekateri ostajajo, ker se ne zavedajo razlik med resničnim evangelijem in naukom katoliške cerkve. Drugi ostajajo, ker družinske vezi in tradicija prevladujejo nad zdravo presojo. Kljub temu pa nekateri ostajajo zaradi poslanstva predajanja resnice drugim članom skupnosti.
