Vsakdo si je zagotovo vsaj enkrat v življenju postavil vprašanje, kaj se zgodi z nami, ko umremo. S tem težkim vprašanjem se človeštvo ukvarja že od vekomaj in nanj ne poznamo enostavnega in absolutnega odgovora. Tako se zdi na prvi pogled. Pogosteje nas tematika zadene, kadar izgubimo nekoga, ki smo ga imeli radi ali nas je nenadna smrt poznanega pretresla. Takšno razmišljanje opustimo, ko preteče nekaj časa. Običajno ne najdemo smiselnega in zadovoljivega odgovora, zato zaključimo z mislijo, da je potrebno kvalitetno živeti, izkoristiti vse radosti življenja, in v nas zazveni znana misel – “živimo le enkrat!”
Najpogostejše razlage
Ateizem in znanost učita, da se po smrti telo razgradi in prenehamo obstajati.
Pripadniki hinduizma, džainizma, budizma, sikhizma, kabalističnega judaizma, hare krišne verjamejo v ponovno rojstvo (ali reinkarnacijo) – kar pomeni, da duša po smrti poišče novo telo. Ta koncept so posvojila številna novodobna gibanja, ki črpajo navdih iz vhodnjaške mistike – splošno znano kot nova doba (new age), ezoterika, …
Krščanstvo, islam, šintoizem, zoroastrizem učijo, da gremo bodisi v nebesa bodisi v pekel.
Danes nekateri posamezniki iščejo nesmrtnost z bizarnimi metodami – transfuzija krvi mladih oseb, bioinženiring, zamrznitev, vse bolj popularna pa postaja ideja o tem, da bi človeško zavest povezali z računalnikom in tako dosegli nesmrtnost telesa z integrirano zavestjo.
V grobem ima vprašanje dva odgovora, ki se razlikujeta glede na to, ali smo rešeni ali ne
Preden odgovorimo na to vprašanje, si oglejmo, kako je človek nastal in kaj ga sestavlja.
Človek = telo + duša
Po Bibliji je Bog človeka oblikoval iz “zemlje” in mu vdihnil življenje. Človek je tako sestavljen iz telesa in duše.
Z Adamom je začel grešiti, zaradi česar je postal obsojen na smrt.
Ko umremo, se naše telo vrne v prah, življenjski dih pa se vrne k Bogu.
Naše telo umre in razpade, duša pa ostane nekje v polni zavesti, vendar brez telesa vse do dneva vstajenja, ko ji bo Bog podaril novo in stalno telo.
Kam grejo rešeni?
Pavel pravi, da se potem, ko naše fizično telo umre, v duhu pojavimo pred Jezusovim sodnim stolom in prejmemo nagrade za svoje služenje.
Naše fizično telo je materialni, začasni del našega obstoja, zato Pavel pravi, da je le začasni dom našega duha, ki je večni del nas. Duh nekaj časa zaseda naše telo, toda ko telo umre, se duh preseli v naslednji dom, da bo prisoten z Gospodom (če smo verniki) v Božji prestol.
Pavel je nadaljeval v 2 Korinčanom in nam povedal več o tem trenutku:
4 Dokler namreč živimo v tem šotoru, vzdihujemo in teži nas, ker se ne bi radi slekli, ampak bi se radi oblekli kar povrh, tako da bi življenje použilo to, kar je umrljivo. 5 Tisti pa, ki nas je za to pripravil, je Bog, ki nam je dal poroštvo Duha. 6 Zato smo vedno pogumni, čeprav vemo, da smo zdoma in daleč od Gospoda, dokler smo doma v tem telesu, 7 saj v veri hodimo in ne v gledanju. 8 Vendar smo pogumni in zadovoljni s tem, da se bomo izselili iz telesa in se priselili h Gospodu. 9 Zato si tudi prizadevamo, da bi mu bili všeč, bodisi da smo priseljeni v telesu bodisi da smo izseljeni. 2 Korinčanom 5:4-9
Na sodni dan Bog ne bo razkril vseh naših grehov, ne bo nas zmerjal in zavrgel. Vse to je za nas plačal Jezus na križu. Bog nas vidi kot očiščene s krvjo svojega sina. Odpuščeno nam je in to je Božji dar milosti, ki si ga ne zasluži nobeno dobro delo, ki smo ga storili na zemlji. Naše ime je zapisano v knjigi življenja.
Kam grejo nerešeni?
16 Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. 17 Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. 18 Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.. Janez 3:16-18
Če izberemo ne verjeti, bomo šli v pekel. Obsojeni bomo na samoto, večno ločitev (od Boga), neskončno obžalovanje in ogenj.
Torej, če smo zavrnili Jezusa, bomo stali pred velikim belim prestolom in nam bo sojeno. Odprle se bodo knjige – zapisi vseh naših grehov (tudi vseh grešnih misli) in knjiga življenja. Zavrnjeni bomo, tako kot smo mi zavračali Jezusa Kristusa. Tedaj ne bo več pomembno, da bomo dojeli, da smo napačno ravnali in se ob tem pokesali. Časa imamo le, dokler dihamo, potem je to to. In poti nazaj ni. Nikoli.
Kot pravi Knjiga razodetja – vsak, čigar ime ni zapisano v knjigi življenja, bo vržen v ognjeno jezero
Kaj pa svetniki stare zaveze?
Svetniki (ti, ki so polno verjeli v Boga) pred Jezusom niso mogli naravnost v nebesa. To je bilo mogoče šele po njegovi odkupni daritvi – križanjem in vstajenjem. Jezus je v trenutku žrtvovanja prejel vse grehe ljudi nase in s tem omogočil očiščenje vseh, ki verjamejo vanj.
Duše svetnikov je zadrževal v tolažilnem prostoru, imenovanem Abrahamovo naročje, kjer so čakali na Kristusov prihod. Abrahamovo naročje je bilo v Stari zavezi “dobra” stran kraja, imenovanega Šeol (Sheol). Šeol je imel tudi mučno stran, imenovano Had, iz katere smo dobili besedo Pekel (Hell). Abrahamovo naročje in Had sta obstajala v Šeolu vzporedno do Jezusovega prihoda v prvem stoletju.
Po križanju in svoji smrti se je Jezus spustil v podzemlje, pridigal svetnikom Stare Zaveze, ki so čakali v Abrahamovem naročju in jih po treh dneh pospremil v nebesa ter jih osvobodil čakanja. To pojasnjujeta Pavel in Peter:
O Abrahamovem naročju govori Jezus v Luku 16:
9 Živel je bogataš. Oblačil se je v škrlat in dragoceno tkanino ter se dan na dan sijajno gostil. 20 Pri njegovih vratih pa je ležal revež, ki mu je bilo ime Lazar in je imel polno ran po telesu. 21 Rad bi se najedel tega, kar je padalo z bogataševe mize, in celo psi so prihajali in lizali njegove rane. 22 Revež je umrl, in angeli so ga odnesli v Abrahamovo naročje. Tudi bogataš je umrl in bil pokopan. 23 In ko je v podzemlju trpel muke, je povzdignil oči in od daleč videl Abrahama in Lazarja v njegovem naročju. 24 Zaklical je: ›Oče Abraham, usmili se me in pošlji Lazarja, da pomoči konec svojega prsta v vodo in mi ohladi jezik, kajti trpim v tem plamenu.‹ 25 Abraham mu je rekel: ›Otrok, spomni se, da si v življenju dobil svoje dobro, Lazar pa prav tako húdo; zdaj je on tukaj potolažen, ti pa trpiš. 26 Vrh tega je med nami in vami velik prepad, tako da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo, pa tudi od tam se ne da priti k nam.‹ 27 Nato mu je bogataš rekel: ›Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta. 28 Imam namreč pet bratov in posvari naj jih, da tudi oni ne pridejo v ta kraj mučenja!‹ 29 Abraham mu je dejal: ›Imajo Mojzesa in preroke, te naj poslušajo!‹ 30 Ta pa mu je odvrnil: ›Ne, oče Abraham, toda če pojde kdo od mrtvih k njim, se bodo spreobrnili.‹ 31 On pa mu je dejal: ›Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih. Luka 16:19-25
Danes je Abrahamovo naročje prazno, saj lahko duhovi mrtvih novozaveznih svetnikov vstopijo neposredno v nebesa. Do začetka Kristusovega tisočletnega kraljestva na zemlji bodo vsi svetniki (verniki iz Stare in Nove zaveze) prejeli nova fizična telesa kot del prvega vstajenja v skladu z Razodetjem 20 in vsi bodo večno živeli s Kristusom v svojih novih večnih telesih.
Po drugi strani pa je cilj nevernikov v smrti zelo različen. Had je še vedno zaseden in njegovo število narašča iz ure v uro. Vsak nevernik, ki umre, je ločen od Boga, duša od telesa in duh vstopi v Had, kjer čaka na svoj sodni dan. Po Bibliji je Had pod našimi nogami – pod zemljo, duhovi vseh nevernikov pa hodijo na to mesto ne glede na to, kdaj na časovnici so umrli. Po Bibliji trpijo v mukah podnevi in ponoči, vendar Had ni njihovo zadnje bivališče.
Končna sodba, imenovana sodba velikega belega prestola, čaka na nevernike ob zaključku tisočletnega kraljestva na zemlji v skladu z Razodetjem 20. Na začetku sodbe bodo vsi neverniki odstranjeni iz Hada in dana jim bodo nova fizična telesa – drugo vstajenje, nato bodo obsojeni na drugo smrt.
1 Nato sem videl angela, ki se je spuščal z neba. V roki je držal ključ k breznu in veliko verigo. 2 Ugnal je zmaja, staro kačo, to je hudiča in satana, in ga zvezal za tisoč let. 3 Nato ga je vrgel v brezno, ga tam zaklenil in zapečatil nad njim, da ne bi več zapeljeval narodov, dokler se ne dopolni tisoč let. Potem mora biti za nekaj časa odvezan. 4 Nato sem videl prestole: tistim, ki so sedli nanje, je bila dana oblast, da so sodili. Videl sem duše tistih, ki so bili obglavljeni zaradi Jezusovega pričevanja in zaradi Božje besede. Videl sem vse tiste, ki niso molili zveri in njene podobe in si niso vtisnili na čelo in na roko njenega žiga. Oživeli so in kraljevali s Kristusom tisoč let. 5 Drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ni dopolnilo tisoč let. To je prvo vstajenje. 6 Blažen in svet, kdor ima delež pri prvem vstajenju! Nad takimi druga smrt nima nobene oblasti, ampak bodo postali Božji in Kristusovi duhovniki ter bodo kraljevali z njim tisoč let. 7 Ko pa se dopolni tisoč let, bo satan izpuščen iz svoje ječe. 8 Stopil bo na plan, da bi zapeljal narode, ki so na štirih vogalih zemlje, Goga in Magóga, ter jih zbral na vojsko. Njih število bo, kakor je peska ob morju. 9 Šli so v napad po zemeljski širjavi ter obkolili tabor svetih in ljubljeno mesto. A z neba je padel ogenj in jih použil. 10 Hudič pa, ki jih je zapeljal, je bil vržen v jezero z ognjem in žveplom, kjer sta tudi zver in lažni prerok. Tam bodo mučeni podnevi in ponoči na veke vekov. 11 Zatem sem videl velik bel prestol in njega, ki je sedèl na njem. Zemlja in nebo sta pobegnila izpred njegovega obličja in zanju ni bilo prostora. 12 Nato sem videl umrle, velike in majhne, kako stojijo pred prestolom. In odprle so se knjige. Odprla pa se je tudi druga knjiga: knjiga življenja. Umrli so bili sojeni po tem, kar je bilo napisano v knjigah, po svojih delih. 13 Morje je vrnilo mrtve, ki so bili v njem. Tudi smrt in podzemlje sta vrnila mrtve, ki sta jih hranila. In vsak je bil sojen po svojih delih. 14 Nato sta bila smrt in podzemlje vržena v ognjeno jezero. To je druga smrt, ognjeno jezero. 15 In če koga niso našli zapisanega v knjigi življenja, je bil vržen v ognjeno jezero. Razodetje 20
Ko torej pride zadnja ura in trenutek smrti, imamo le dve možnosti – večno življenje ali večno trpljenje.
Večina ljudi na to razlago reče, “Bomo videli, ko bomo tam. Kaj bo, pa bo!” in se s tem niti ne ukvarjajo. Dejansko se ne zavedajo, v kakšni nevarnosti so. Biblija nas vseskozi jasno opozarja, da smo brez Boga mrtvi – s tem ne mislimo fizične smrti. To pa še kako ustreza Satanu, katerega cilj je pogubiti čim več ljudi. Spretno nam nastavlja pasti na vseh možnih področjih (znanost, medicina, umetnost, zabava, novice), kriv je za ateizem in za nastanek religij, vcepil nam je idejo neskočnega vesolja in s tem dopustil možnost obstoja najrazličnejših bitij (vesoljcev).
Tako je pretkan, da nas zavaja z doktrinami kot so Rimokatolicizem, Adventisti Sedmega dne in raznimi drugimi denominacijami, katerim je bolj pomembna manipulacija ljudi, moralizem in tradicije (pogosto pa tudi polni žepi) kot pa živa Božja beseda, ki je razodeta v Bibliji. Ni čudno, da ljudje ne vejo, kam grejo.
Vendar je tudi to del Božjega načrta, saj Satan lahko počne le, kar mu je dopuščeno. Tudi mi lahko izbiramo, saj nam je dana svobodna volja. Smo na veliki preizkušnji!
